1.

C. Müller, R. Wintgens
HIBRIDNA IN DIGITALNA PROIZVODNJA JEDER: POGLED V PRIHODNOST

2.
G. Gyarmati, D. Molnár
ANALIZA KAKOVOSTI INGOTOV IZ RAZLIČNIH ALUMINIJEVIH ZLITIN

3.
A. Nofal, CMRDI
RAZISKAVE IN PRENOS TEHNOLOGIJE NA PODROČJU LITEGA ŽELEZA – ŠTUDIJE PRIMEROV IZ CMRDI


1.
C. Müller, R. Wintgens

HIBRIDNA IN DIGITALNA PROIZVODNJA JEDER: POGLED V PRIHODNOST

Povzetek

Prihodnost proizvodnje jeder bo hibridna, digitalna in učinkovitejša. V tem vizionarsko naravnanem članku je predstavljen pogled v prihodnost razvoja livarske industrije zaradi vse večjih zahtev po prilagodljivosti, kakovosti in trajnosti. Vključevanje digitalnih tehnologij in dodajnih postopkov, ki presega tradicionalno proizvodnjo, odpira nove razsežnosti v proizvodnji jeder.

Avtorja predstavljata hibridni model, pri katerem se proizvodnja jedra lahko izvaja v podjetju, aditivno s 3D-tiskanjem ali pa se v celoti odda v zunanje izvajanje – odvisno od geometrije jedra, velikosti serije in strateških zahtev. To prilagodljivo nastavitev podpirajo pametna uporaba podatkov, avtomatizacija in napredna simulacija procesov, ki omogočajo spremljanje v realnem času ter ciljno usmerjen nadzor stroškov in emisij.

Prehod z organskih na anorganska veziva je obravnavan kot odziv na strožje okoljske predpise, medtem ko nadzorni sistemi s podporo umetne inteligence in avtomatizirana logistika zmanjšujejo ročno delo in izboljšujejo zanesljivost postopkov. Popolnoma avtomatizirani sistemi so sposobni izdelati kompleksna jedra v najkrajšem cikličnem času, s tem pa je na voljo vpogled v potencial livarn naslednje generacije.

Ta članek ne ponuja le tehničnega pregleda, temveč tudi strateški pogled na to, kako se lahko obdelava jeder popolnoma preoblikuje z združitvijo znanja na področju izvedbe, digitalnih inovacij in prilagodljive avtomatizacije s ciljem izpolniti zahteve proizvodnje ulitkov v prihodnosti.

Ključne besede: hibridna proizvodnja jedra, digitalizacija v livarnah, 3D-tiskanje s peščenimi formami, avtomatizacija procesov v livarnah


2.
G. Gyarmati, D. Molnár

ANALIZA KAKOVOSTI INGOTOV IZ RAZLIČNIH ALUMINIJEVIH ZLITIN

Povzetek

Pretekle raziskave so pokazale, da se lahko kakovost ingotov, ki jih proizvedejo različni dobavitelji primarnih ali sekundarnih zlitin, bistveno razlikuje. Tako lahko vsebnost nečistoč v ingotih, ki se uporabljajo kot vložek, vpliva na kakovost tekoče kovine in ulitkov iz nje. V tem delu je bila uporabljena spremenjena tehnika preskusa z zmanjšanim tlakom (RPT), ki temelji na pretaljevanju vzorcev, pridobljenih iz ingotov, za ugotavljanje kakovosti primarnih ingotov iz zlitine AlSi9Mn, izdelanih s tehnikama horizontalnega polkontinuiranega litja (HDC) in gravitacijskega litja. Za ocenjevanje kakovosti kovine je bila opravljena analiza slik prečnih prerezov. Določeni so bili delež površine s porami, številčna gostota, normaliziran indeks bifilma in normaliziran skupni obseg por ter analizirana razmerja med različnimi metrikami. Opravljena je bila primerjava rezultatov z oceno kakovosti taline staljenih serij, izdelanih iz ingotov. Izvedene so bile simulacije strjevanja, termična analiza in mikrostrukturne preiskave, da bi ugotovili pogoje strjevanja tradicionalnih in pretaljenih vzorcev za preskus z zmanjšanim tlakom. Na podlagi rezultatov je razvidno, da imajo ingoti, uliti s tehniko horizontalnega polkontinuiranega litja, nižje koncentracije oksidov in plinov, kar je mogoče pripisati razlikam v tehnikah priprave taline in ulivanja ingotov. Primerjava parametrov, ocenjenih z analizo slik, je pokazala, da obstaja močna linearna povezava med normaliziranim indeksom bifilma in normaliziranim skupnim obsegom por. Izpostavljeni so možni viri napak pri ocenjevanju kakovosti ingotov.

Ključne besede: aluminijeva zlitina, ingot; kakovost kovine; preskus z zmanjšanim tlakom, bifilm, litje


3.
A. Nofal, CMRDI

RAZISKAVE IN PRENOS TEHNOLOGIJE NA PODROČJU LITEGA ŽELEZA – ŠTUDIJE PRIMEROV IZ CMRDI

Povzetek

V tem poročilu so opisani nekateri projekti prenosa tehnologije in razvoja zlitin, ki jih je Centralni inštitut za raziskave in razvoj na področju metalurgije (CMRDI) izvedel za čim večjo lokalno proizvodnjo rezervnih delov strateškega pomena.

V prvem delu so predstavljene izkušnje s prenosom tehnologije proizvodnje valjev iz nodularne litine v livarsko industrijo v Egiptu. Valjarna je daleč najpomembnejši obrat za vroče in hladno preoblikovanje v kovinski industriji. Metalurške zahteve za valje v valjarnah so precej kompleksne, saj vključujejo visoko odpornost proti obrabi in lomljenju ter neobčutljivost na toplotne razpoke in luščenje. Doseganje ustrezne kombinacije lastnosti je za izdelovalca valjev nenehno velik izziv, saj so si rešitve med seboj nasprotujoče. Obravnavani so primeri projektov raziskav in razvoja, ki so bili izvedeni za povečanje konkurenčnosti valjev, proizvedenih v Egiptu na lokalnih in mednarodnih trgih.

V drugem delu tega poročila so obravnavana prizadevanja inštituta CMRDI za razvoj razmeroma novega materialaaustemprane litine s kroglastim grafitom (ADI), z izjemno kombinacijo lastnosti in izrazitimi potenciali za številne nove vrste uporabe. Poseben poudarek je namenjen nedavnemu delu, ki se ukvarja s termomehansko obdelavo in dinamičnim strjevanjem v ultrazvočnem polju.